Morje toplo ki valovi, razkrije poletje,
mesto majhno, ki ponoči zaživi, prinese cvetje.
Spoznati barvo človeka, ki ta mu ugaja,
spečnosti in tišini v noči je kraja.

Volja vesolja je vendar sprejela,
da sva kot dva kometa se v zvezdo ujela.
Sijaj v stvarstvu v hipu narejen,
opazoval na nebu se bo z večnostjo usklajen.

Barka parov pozna potnika dva,
nekdo ki vodi in nekdo ki vesla.
Ducat let vendar bistvo razkrije,
ki znova in znova v jutru posije.